Logotip Zephyrnet

Leonardo stavi na vesolje, kibernetsko varnost in umetno inteligenco za dvomestno rast

Datum:

RIM – Italijanski Leonardo je obljubil dvomestno rast reda in prihodkov do leta 2028 z novim petletnim načrtom, ki poudarja naložbe v vesolje, kibernetsko varnost in umetno inteligenco ter racionalizacijo podjetij.

Obrambni velikan pod državnim nadzorom je napovedal, da se bo do leta 2028 njegova nova letna vrednost naročil povečala za 16.5 % na 22.6 milijarde EUR (24.7 milijarde USD) z letošnjih pričakovanih 19.4 milijarde EUR, prihodki pa bodo narasli za 27 % in dosegli 21.3 milijarde EUR.

V predstavitvi analitikom in novinarjem v Rimu je podjetje napovedalo, da se bo njegovo delo na področju kibernetske varnosti v zvezi z obrambo v tem obdobju povečalo za štirikrat, medtem ko se bodo njegovi vesoljski prihodki povečali z 800 milijonov evrov lani na 1.4 milijarde evrov do leta 2028.

CEO Roberto Cingolani je dejal, da se ustanavlja nov vesoljski oddelek in da se izvaja skrbni pregled za ducat potencialnih manjših prevzemov na področju vesolja, kibernetike in brezpilotnih oseb.

"Svetovni geopolitični scenarij zahteva novo globalno varnostno paradigmo, kjer želimo igrati proaktivno vlogo v razvoju evropskega obrambnega sektorja," je dejal Cingolani v izjavi.

Izvršni direktor je obljubil večjo uporabo umetne inteligence, zmogljivega računalništva in digitalizacije v oddelkih podjetja, kar je sprožilo komunikacijo med menedžerji, "ki se nikoli niso pogovarjali med seboj."

Medtem bo podjetje v petletnem obdobju prihranilo 1.8 milijarde evrov z zaostritvijo plačil dobaviteljem, zmanjšanjem sedeža podjetja in zmanjšanjem letnega proračuna za potovanja osebja v višini 100–120 milijonov evrov.

Pregled Leonardovih elektronskih izdelkov za identifikacijo nedelujočih elementov bi lahko privedel do razreza 20 % teh izdelkov, je dejal Cingolani.

Izvršni direktor je dejal, da podjetje končuje svojo petletno sodelovanje v Skydwellerju, ameriško-španskem programu za razvoj prvega brezpilotnega letala na popolnoma sončno energijo na svetu.

"To je 25 milijonov evrov vreden program, ki ga je mogoče zlahka nadomestiti z aerostatskim balonom v vrednosti 100,000 evrov," je dejal.

Delnice Leonarda so se po objavi načrta 12. marca zvišale, kar je nadaljevanje naraščajočega trenda, ki odraža razcvet obrambnih delnic po ruski invaziji na Ukrajino.

"Še vedno obstajajo rezerve za rast, tržna kapitalizacija podjetja je še vedno nizka," je dejal Cingolani.

Ponovno je poudaril svoje prepričanje, da mora Leonardo igrati vlogo pri večji integraciji evropske obrambne industrije prek zavezništev in skupnih vlaganj, da bi spodbudil lansiranje manj novih izdelkov – prihranil sredstva in se izognil prekrivanju.

Večno prizadevanje za ustvarjanje boljših čezmejnih povezav v Evropi je dobilo novo nujnost, saj se blok sooča z vse večjo grožnjo iz Rusije.

"Dobra stvar je, da so ljudje pripravljeni govoriti o tem, čeprav zaradi strahu," je dejal Cingolani.

»Ne vem, ali bo to dovolj, da bodo Evropejci razumeli, da morajo stopiti skupaj vsaj v obrambi. Gre za to, da ima vsaka država v Evropi svoje letalo, svoj tank, svoj torpedo, in ko hočeš doseči skupno evropsko obrambo, se moraš nečemu odreči,« je dejal.

Cingolani je opozoril, da protimonopolna pravila EU tvegala oviranje združitev to bi okrepilo obrambno zmogljivost Evrope.

"Obstajajo področja, kjer pravila prostega trga veljajo v času miru, toda v vojni ekonomiji so lahko prosti trg in protimonopolna pravila ovira za globalno varnost," je dejal.

»Podjetja so lahko proaktivna in imamo model, ki dobro deluje v Evropi – MBDA – trojno skupno podjetje. Mogoče bi morali razmisliti o trojnih skupnih vlaganjih,« je dodal, ko je imel v mislih porazdeljeno lastništvo raketnega podjetja med Airbusom, BAE Systems in Leonardom, s podružnicami v Franciji, Italiji, Nemčiji, Španiji in Združenem kraljestvu.

Decembra je Leonardo podpisal "strateško zavezništvo" s KNDS – konzorcijem nemškega Krauss-Maffei Wegmanna in francoskega Nexterja – za delo na evropskem programu tankov naslednje generacije MGCS, pa tudi na tankih Leopard, ki jih kupuje Italija.

Na vprašanje, ali bi Leonardo prevzel delež v KNDS, je Cingolani dejal: »V naravi in ​​življenju nič ni nemogoče,« vendar je opozoril, da je zadeva »zelo zapletena«, in dodal: »Najprej poglejmo tehnologijo, potem pa poglejmo, ali obstaja so sinergije in združljivosti na trgu, če je to priročno in stroškovno učinkovito, nato pa preverite, ali obstaja dogovor.«

Dodal je, da "so tehnične razprave," vendar je dejal, da pogovorov na vladni ravni ni bilo.

Tom Kington je italijanski dopisnik za Defence News.

spot_img

Najnovejša inteligenca

spot_img